Ta prispevek naslavljam na ženske. (Lahko pa ga preberejo tudi moški !? )

Moški in ženske živimo v dveh svetovih, celo na dveh planetih – moški na Marsu, ženske na Veneri.  Stvari doživljamo na dva diametralno nasprotna načina, do življenjskih izzivov pristopamo zelo raznoliko.

Različni smo si po načinu pogovarjanja, po doživljanju spolnosti, po razmišljanju, delovanju, enaki pa smo si v tem, da imamo vsi isto hrepenenje  – po bližini in predvsem sprejetosti. Pot do uresničitve tega skupnega hrepenenja je zavita, na njej se eni in drugi pogosto počutimo nerazumljeni, neslišani, nesprejeti, osamljeni.  Bolj ko se zavedamo univerzalnih razlik, laže najdemo skupni jezik na mikro nivoju sožitja v partnerstvu. Edino intimna povezanost daje možnost, da presežemo sebe in svoj  lastni svet in si s partnerjem pridemo bliže. Najbolje je, da se srečamo na polovici poti, tako vzpostavimo sodelovanje in razumevanje.

Pogovor in spolnost sta močno povezana. Kako? Ženske velikokrat potožimo, da se moški ne pogovarja z nami. Takrat se zato počutimo osamljene, spregledane. In moški povedo, da žena odklanja spolne odnose. Za moškega ni hujše zavrnitve kot je zavrnitev spolnosti. Takrat se počutijo odrinjene, neljubljene, tudi osramočene. Kot rečeno, tako eden kot drugi hrepenimo po povezanosti, le da je pot do nje različna. Ženske se povežemo skozi razgovor, moški skozi spolnost. Moški se morajo počutiti povezane, da bi se pogovarjali! Ženska se počuti povezana skozi pogovor.In tu se vrtimo v (začaranem) krogu – ko se moški počutijo povezani (preko spolnosti), se ustvarijo pogoji, da se lahko začnejo pogovarjati, ko se ženske pogovarjamo, se počutimo povezane.

Razlike med moškim in ženskim svetom nastanejo že skozi socializacijo, ko oba spola ne prejemata enakih sporočil v zvezi s čustvi, občutki. Pri dekletih so čustva bolje sprejeta in vzpodbujana, pri fantih nežnejša čustva omejevana, spregledana.

Da bi se približale Marsu je pomembno vedeti, da moški razmišljajo konkretno.  Potrebujejo natančna »navodila za uporabo«, za aktivnost. Ženske pričakujemo, da bodo naše želje brali iz oči, ker to prepoznamo kot znak, da nas imajo radi. Kadar ženska ne pove naravnost, kaj potrebuje, moški nima ključa, smerokaza, kako ji ustreči, jo osrečiti.

Prijateljica mi je pred kratkim potožila: »Ko sem kuhala, sem se hudo opekla v roko. A misliš, da je pomil posodo? Ne. Besna sem bila in sem tri dni kuhala mulo!«. Razumljiva in objektivna je želja, da bi mož pomil posodo. A neizražena. Njen moški bi z veseljem pomil posodo, če bi slišal: »Boli me roka, ker sem se opekla, prosim, pomij danes ti posodo!«

Ženske bomo bliže k občutku sprejetosti, če bomo dale svojemu moškemu veljavo, potrditev v tem, kar dela!  Moški svojo ljubezen in naklonjenost mnogo bolj izražajo z dejanji, s tem, da hodijo v  službo, skrbijo za avto, kurjavo, pokosijo travo.Ženske moramo prepoznati te izraze ljubezni in moškim dati vedeti, da to cenimo, se jim znati zahvaliti. Ko bomo ženske prepoznale, kaj vse je za moškega ljubezen, bomo znale ceniti ta dejanja kot izkaze ljubezni. Zdi se, da moški za svoje občutke pogosto nimajo besed, zelo dobro pa slišijo naša ubesedenja ljubezni. Dejstvo je, da že od malega niso bili vzpodbujani k temu, da si dovolijo občutiti in poimenovati občutke.

Nikar si res ne želimo, da bi bili naši moški postali taki kot si na vso moč prizadevamo, da bi bili. Ne morem pozabiti vzklika udeleženke delavnice: »Dragoceno je zame današnje spoznanje o mojem možu, da je čudovit ravno tak kot je.  Trudila se bom opuščati potrebo, da bi ga spreminjala, da bi bilo meni boljše. Namesto tega bom sama razvijala tisti del sebe, ki ga nimam in tako postala bolj celovita in polna.«

Je sploh možno zadovoljno partnerstvo  kljub vsem tem razlikam med moškimi in ženskami? Pomembno je poznati te razlike, ker je to pogoj, da bomo ustvarile pogoje za boljše razumevanje. Če vem, kaj si želim in potrebujem v odnosu s partnerjem, bom spregovorila in delala stvari tako, da bom  dobila bom tisto, po čemer hrepenim – povezanost!

Zakaj naslavljam to razmišljanje na ženske? Ženske imamo moč in modrost, da spremenimo svet na bolje, smo tiste, ki ustvarjamo vzdušje v družini in nam je pomembno počutje vsakega člana družine. Začetek sprememb pa se začne pri vsakem odnosu posebej, pri vsakem paru posebej, najprej skozi zavedanje, potem pa skozi delovanje v smeri cilja. Srečno na tej poti, drage moje!