Si prizadevate imeti sebe in svoje odzive na zunanje dogodke na vajetih? Že slišim vaš odgovor: »Ja, radi bi, a kako? Kako se lahko ustavimo?« Moj predlog: s tehniko STOP? Dovolite, da razložim!

Takrat, ko smo spontani, ko so naši odzivi burni, nezavedno v nas ruši vse okoli sebe – vse, kar je bilo zgrajeno z muko, za kar smo si prizadevali, se pred očmi podira. Kot da bi eksplodiral lonec na pritisk. In ker tega nočemo, ne želimo, moramo najti način, kako se odzvati na situacije, ki nas vznemirijo. Kako se odzvati zavestno, tukaj in zdaj. Nov način odzivanja izbiramo z namenom, da postajamo boljši, bolj zavestni, empatični do sebe in drugih, da ohranimo povezanost z drugimi, da rastemo kot osebe.

V teh prizadevanjih je najpomembneje, da se ne prepustimo trenutnemu občutku neugodja in želji po takojšnji sprostitvi, da situacijo, v kateri se nahajamo, ozavestimo, premislimo, kaj se z nami dogaja, kaj je nekdo rekel/naredil in kako to vpliva na naše občutke, torej, kaj občutimo. Da se vsa ta proces znotraj nas odvije, je pomembno, da se ustavimo. Tako kot nas znak stop ali rdeča luč na semaforju v trenutku ustavi, bi se morali v situacijah, ki nas razburijo in je velika možnost, da se zaradi njih odzovemo neprimerno, tudi ustaviti. S T O P

In ko se ustavimo, si damo čas za premislek, premislek (ang. Think) o tem, kaj se dogaja, kaj je tisto, kar nas je popolnoma spravilo iz tira, kakšno povezavo ima z osebo, za katero si v tistem trenutku predstavljamo, da je vzrok našemu neugodju. In potem iskreno pogledamo vase, če je to res tisto, kar na prvo žogo mislimo, da je. A kako ustaviti podivjanega konja v nas? Konja, ki je popolnoma ušel iz vajeti? Kako se ustaviti in premisliti, kadar vse v nas vre in ima tendenco takoj rešiti stvar, ne glede na posledice?

Zelo preprosto (in zelo težko!)! Pozornost usmerimo na dihanje, namesto na »problem«. Vdihnemo in si predstavljamo pot zraka v pljuča. Vdih zadržimo, kar pomeni, da so pljuča napeta, mišična napetost je v prsnem košu. In potem izdihnemo, počasi, dolgo. Vdihnemo umirjenost, izdihnemo napetost. Ta tehnika pomaga umiriti živčni sistem. Tehnika usmerjenosti na vdih in izdih je pravzaprav tehnika meditacije. In iz umirjenega stanja se tudi misli umirijo, tako da se res lahko posvetimo vzroku. S T O P (T kot think – premislek)

Naslednji korak je, da iz razdalje, z večjo umirjenostjo pogledamo, kaj se je v resnici zgodilo. Ali nam je nekdo res rekel tisto, kar smo »slišali« ali pa je bilo izrečeno le spomin na besede, ki smo jih slišali, ko smo bili majhni in nam je vzbudilo iste občutke nelagodja, sramu, jeze. Odzvali smo se na pradavne občutke in ne na dejansko situacijo. Spet beseda S T O P. O kot objektivno. Kaj se je v resnici zgodilo? Pomislite. Je žena rekla: »Ti si osel!« ali je žena rekla: »Ne strinjam se s tabo!«. Kaj se je zgodilo?

In zadnja stopnica je, da naredimo načrt, kako se lahko pomirimo v naslednji podobni situaciji, kako se lahko odzovemo nanjo, da bi ostali povezani. Kaj potrebujemo mi, kaj nam pomaga, da bomo ohranili svoj odziv kot odrasli in ne kot ranjeni otroci. Tokrat P v besedi S T O P pomeni plan, načrt. Kaj je tisto, kar potrebujete, da se pomirite? Potrebujete sprehod, opravičilo, validacijo, biti sam?

STOP je torej akronim za : ustaviti se (stop), premisliti (Think), objektivizirati in narediti plan (načrt).

Večkrat ko bomo življenjske situacije pogledali na ta način, bolje se bomo počutili, saj bomo bolj natrenirali naše možgane na drugačne odzive. Možgani sicer res niso mišica, njihov princip pa je zelo podoben. Več vaje – boljši odzivi!