Pet dni letošnjega poletja sem preživela na morju. Zame so ti dnevi vedno nekaj posebnega, nekaj, kar z velikim veseljem pričakujem dolge mesece. Sedeti na obali s knjigo v roki ali pa zgolj zreti v daljavo in opazovati, ne le narave, tudi odnose v družinah, ki so okoli mene. V veliki meri so to družine z majhnimi otroki. In zame najbolj zanimivo je opazovati dinamiko med starši in otroki. Tisto, kar opažam, je v mnogo večji meri dobro: potrpežljivi so z otroki, prepoznavajo njihove potrebe, ugodijo smiselnim željam, postavljajo meje, vzamejo si čas zanje.

Ko so otroci majhni, je ogromno energije staršev usmerjene k njim, kar je razumljivo. Človeški mladič je, v nasprotju z mladiči živali, mnogo bolj in dlje časa odvisen od svojih staršev, zato potrebuje več časa in nege, da odraste. Partnerski odnos pa….? Tudi partnerja morata najti čas, da negujeta svoj odnos, ga hranita z dobrim, da znata enostavno biti drug z drugim, se drug drugemu zahvaliti, si povedati, kaj cenita in kaj je tisto, zaradi česar se počutita ljubljena.

Kateri pari imajo boljši, bolj srečen odnos? Ne glede na to, da se skoraj tretjina zakonov v Sloveniji razveže, še vedno menim, da upanje za pare ostaja. Dvema tretjinama parov uspe!

Katere so značilnosti parov, ki jim bolje uspeva krmariti barko skupnega življenja v isto smer?  Kateri pari so srečnejši?

Izbira partnerja je nezavedna. V svoje življenje smo privabili partnerja, ki ima značilnosti (pozitivne in manj zaželene) nam pomembnih oseb iz preteklosti, predvsem staršev Partnerja bi morala dobro poznati drug drugega in sebe. Da bi partnerja res spoznali, moramo biti potrpežljivi, se nanj osredotočiti, raziskovati, znati poslušati (namesto soditi), biti resnično ob njem/njej, zanj, zanjo. Vsi ljudje imamo temnejše in svetlejše strani. Svetle sprejemamo in pokažemo lažje, s temnimi bijemo boj in jih neradi nosimo na dlani, na vpogled drugim. A partnerstvo je (tudi) zaupanje. In če smo ga zgradili, si upamo razkriti tudi bolj skrito v nas. Temelj  zaupanja je, da verjamemo in vemo, da partner informacij o nas ne bo izrabil v tistih občutljivih trenutkih, ko bo odnos morda slabši, ko bomo v prepiru. V zrelem partnerstvu zaupne informacije, ki smo jih v zaupnih trenutkih dobili, nikoli ne bodo orožje v boju.

Do različnih mnenj prihaja vsakodnevno. To enostavno je življenje. Lažje nam je, če si zapomnimo dobro in se o stiski (zavestno) pogovorimo, namesto da negujemo zamere, se prenehamo pogovarjati, smo zajedljivi. Kadar pozornost usmerimo v slabo, vidimo več slabega. Kadar pozornost usmerimo v dobro, v lepe stvari v odnosu, v lepe trenutke, dogodke, imamo oporo, da previharimo slabo voljo in dobro vzamemo kot vir, iz katerega črpamo moč.

Naravno človeško je potrebovati drugega. Od najnežnejšega obdobja  v otroštvu dalje potrebujemo naročje nekoga, ki nam je najbližji, oči, ki  nas vzpodbujajo, sprejemajo, pokažejo, da jim je mar za nas. Od  drugega sprejemamo in drugemu dajemo, saj so potrebe vseh ljudi univerzalne. In o svojih potrebah se moramo pogovarjati. S pogovorom gradimo mostove drug do drugega in dosežemo stik.

Komunikacija

Pomembno je prisluhniti namigom, mnenjem, opažanjem ter sebe videti v vsem spektru svojih vedenj, kot nas vidi partner in drugi okoli nas..Pomaga nam, da dosežemo uvid v samega sebe, ki je včasih tudi boleč. Boleč je predvsem takrat, ko razkrije o nas stvari, ki jih ne kažemo radi, ker se jih sramujemo ali jih nikoli nismo resnično sprejeli kot svoje. Partner je vedno naše ogledalo, tako kot smo mi ogledalo partnerju. In pomembno je, da partnerja vidimo v vsej njegovi/njeni notranji razsežnosti, ga sprejemati z empatijo in razumeti (kar dosežemo z zavestnim poslušanjem in odkritim pogovorom s partnerjem).  Takrat se nam razkrije duša partnerja,

Kakšno bogastvo v sebi nosimo, lahko izvemo le, če se pogovarjamo. Aktivno poslušanje pomeni, da prisluhnemo partnerju, utišamo svoje vzgibe, da bi se odzvali takoj, na prvo žogo, da bi izpodbijali besede in notranji svet drugega z našimi lastnimi predstavami o njej/njem. Le tako bo za sogovornika varno in le tako bo lahko razkril tudi tisto, kar boli, nad čemer je razočaran ali iskreno vesel in navdušen. Dejstvo je, da ko poslušamo drugega, obogatimo sebe.

Ko stopimo v partnerstvo, se ne konča vse, kar smo bili do tistega trenutka. Ostanejo naše sanje, življenjski načrti za vse, kar še želimo doseči. Kadar so sanje obeh partnerjev enake, se zgodi sinergija in vse gladko teče. Kadar pa niso, potrebuje vsak v partnerstvu podporo, da svoje sanje živi. Osamljen prostor je iti korak za korakom proti svojim sanjam in jih udejanjati, brez podpore ljube osebe.

Konflikti

Konflikt zareže v odnos, naredi v enem ali obeh zamero. Kako po konfliktu popraviti odnos? Kako preseči zamero in ponovno poiskati pot do drugega, najti način, kako se približati, kako popraviti razpoko? Odgovor na to je pogovor, v nežnem  tonu, ki pripravi sogovornika do tega, da je v odprti komunikaciji, v kateri mu je varno in kjer lahko odkrito spregovori. Visoki toni v nas vzbudijo »centre za preplah« in odzovemo se na način, ki smo ga uporabljali v otroštvu: zamrznemo, zbežimo ali pa se bojujemo nazaj. Rezultat kateregakoli od teh vedenj ne prinese dobrega izida. Notranja moč vsakega posameznika in para je, da se sooči, preseže trenutno neugodje s ciljem, da popravi narejeno in zaživi polnejše..

Ponovna uvedba dejanj in vedenj, ki smo jih delali v času, ko smo bili zaljubljeni. Takrat smo jih delali spontano zaradi koktejla hormonov, tokrat jih delamo zavestno, ker želimo, da odnos ostane dober in živ. Oživite pisanje sporočilc, ki izvabijo nasmeh, povabite partnerja na njemu/njej ljubi dogodek, vzemita si vikend zase in naredita kaj nepredvidljivega, neumnega, pohvalite zunanjost, dobro kosilo, opazite prizadevanja drugega, da bi nam ustregel. Bodite živi in inovativni.

Pari, ki v odnosu kritiko, cinizem, nadomestijo s pohvalo, so srečnejši.

Opomba: Ta članek povzema del predavanja, ki je sestavni del vikend delavnice Najina ljubezen, ki jo organiziram trikrat letno. V osnovnih točkah je Inspirirana s predavanji Jette Simon.