Zaljubljena oseba zaradi obilice hormonov ves svoj fokus pozornosti namenja ljubljeni osebi, pretežni del časa misli nanj/o, polna je idej o tem, kako razveseliti ljubo osebo, se veseli in načrtuje skupni čas, se trudi kar najbolj ustreči željam drugega, piše SMS.

Možgani popolnoma podivjajo. Nekje sem prebrala, da so možgani najbolj delovni organ – delajo 24 ur, 365 dni, od rojstva, pa vse do trenutka, ko se zaljubimo. Zaljubljenost traja lahko do leta, leta in pol, morda dve leti.

Ko se hormoni začenjajo umirjati, ko usiha njihova koncentracija v krvi, ponehuje spontanost v odnosih, svojo pozornost usmerimo na druge stvari, v odnosu pa predvsem – nase. Začenjamo se zavedati, da naše potrebe niso zadovoljene v zadostni meri, da bi bili srečni, da se počutimo neslišani, tudi nepomembni partnerju, začenja zmanjkovati energije in idej za »neumna« sporočilca. Morda se čutimo opeharjene.

Zelo pomembno je, da se o teh svojih občutkih pogovorimo s partnerjem in mu povemo, kaj pogrešamo, česa si želimo. V obdobju, ko smo bili zaljubljeni, smo  spontano dobili, kar smo potrebovali, saj je bil trud za dober odnos obojestranski in spontan. Po začetnem obdobju pa se spontanost počasi umika rutini. In takrat je čas za ljubezen.  Naj parafraziram Đorđa Balaševića: Ko se zaljubimo, se zaljubimo zaradi sebe, zaradi zadovoljevanja svojih potreb, svojega zadovoljstva. Ljubiti pa pomeni imeti nekoga rad zaradi drugega, delati stvari za drugega.

Da bo odnos še naprej živ, se moramo potruditi, nalagati moramo drva na ogenj, da bomo ogenj vzdrževali, da bomo vzdrževali povezanost, živost, veselje v odnosu. Ta odločitev je zavestna. Pomembno je, da se vprašamo, kaj odnos potrebuje od nas, da bo v veselje nam in partnerju.

Nekaj idej za ohranjanje odnosa:

• Pomembno je ustvariti rituale v partnerstvu, v družini (za obletnice, rojstne dneve, praznike,….).
• Se vživeti v partnerja, njegov svet, kdaj čuti, da je ljubljen (kateri je njegov jezik ljubezni) in narediti nekaj zanj.
• Najti in izvajati skupne aktivnosti, ki so v obojestransko veselje.
• Vsak vikend eden od partnerjev predlaga in organizira skupno aktivnost (izlet, sprehod, obisk kina,..). Naslednji vikend je na vrsti drugi.
• Partnerja nepričakovano presenetimo z drobnim darilcem, pozornostjo.
• Ga/jo pohvalimo – zunanjost, lastnost, dejanje.
• Se pogovarjamo o kratkoročnih in dolgoročnih željah, viziji v življenju.
• V pogovoru smo odprti do predlogov partnerja, saj v skladu z dogovorom, potem tudi mi povemo svoje predloge.
• Izogibamo se kritiki, odmiku iz odnosa s tišino, begu v aktivnosti izven doma

V zaljubljenosti smo spontani v izkazovanju naklonjenosti ljubi osebi, ljubezen pa je odločitev za zrel, trajen odnos, ki ga ne prepustimo spontanosti, zavedamo se nujnosti, da v odnos vlagamo energijo in zrela čustva pripadnosti, sprejemanja in dajanja.